Probiotiki, prebiotiki in postbiotiki: kakšna je razlika?
Probiotiki, prebiotiki, postbiotiki – in povrhu še fermentirano. Štirje izrazi, ki se v povezavi z zdravjem črevesja in fermentacijo pogosto pomešajo, čeprav označujejo različne stvari: nekateri opisujejo žive mikroorganizme, drugi določena hranila ali presnovke, tretji pa preprosto postopek izdelave. Kdor razlike pozna, lahko navedbe na izdelkih in prehranska priporočila veliko bolje razume.
V pregledu pojasnjujemo, kaj natančno pomenijo probiotiki, prebiotiki in postbiotiki, kako sta povezana prebiotik in probiotik ter zakaj »fermentirano« ne pomeni samodejno nobenega od teh treh.
Probiotiki, prebiotiki, postbiotiki: kakšna je razlika?
Na kratko: probiotiki so opredeljeni živi mikroorganizmi z dokazano koristjo za zdravje. Prebiotiki so določene, večinoma neprebavljive snovi, ki tem mikroorganizmom v črevesju služijo kot hrana. Postbiotiki pa so inaktivirani mikroorganizmi ali njihove sestavine in presnovki, ki ne potrebujejo več živega organizma.
Vsi trije izrazi so znanstveno tesno povezani s človeškim mikrobiomom, vendar vsak pomeni nekaj drugega. Pomembno: noben izmed njih ni samodejno enak izrazu »fermentirano«. Fermentirano živilo je lahko povezano z vsemi tremi kategorijami, ni pa nujno.
Kaj so probiotiki?
Izraz probiotiki ne označuje preprosto vsakega živila z živimi mikroorganizmi. Po uveljavljeni znanstveni definiciji gre za opredeljene žive mikroorganizme, ki lahko, če jih zaužijemo v zadostni količini, prinašajo korist za zdravje gostitelja. Za uvrstitev med probiotike mora biti izpolnjenih več meril:
- mikroorganizmi morajo biti taksonomsko jasno opredeljeni, idealno do ravni seva,
- ob uživanju morajo biti še živi in prisotni v zadostni količini,
- za uporabljeno količino in posamezni sev mora biti korist za zdravje znanstveno dokazana.
Tradicionalno fermentirana živila, kot sta kislo zelje ali kimči, sicer pogosto vsebujejo žive mikroorganizme, ti pa navadno niso opredeljeni do ravni seva in niso prisotni v standardizirani, preverjeni količini. Zato znanstveno večinoma ne veljajo samodejno za probiotike, čeprav se izraz v vsakdanu pogosto uporablja širše.
Kaj so prebiotiki?
Prebiotiki so določene snovi, večinoma neprebavljivi ogljikovi hidrati, ki jih lahko izkoriščajo mikroorganizmi v črevesju in tako selektivno spodbujajo rast ali dejavnost določenih bakterij, ki veljajo za koristne.
Za razliko od probiotikov prebiotiki sami ne vsebujejo živih mikroorganizmov, temveč so nekakšna prehranska osnova za bakterije, ki so v črevesju že prisotne. Med živila z omembe vredno vsebnostjo prebiotičnih vlaknin spadajo med drugim:
- radič,
- topinambur,
- čebula in česen,
- por,
- nekateri polnozrnati izdelki,
- stročnice.
Živilo za to lastnost ni nujno fermentirano – prebiotične vlaknine lahko vsebuje tudi surova, nepredelana zelenjava.
Kaj so postbiotiki?
Izraz postbiotiki se uporablja vse pogosteje, znanstveno pa še ni tako enotno opredeljen kot probiotiki. Poenostavljeno gre za inaktivirane mikroorganizme ter njihove celične sestavine ali presnovke, ki lahko v določenih pogojih prinašajo korist za zdravje.
Ključna razlika od probiotikov: pri postbiotikih mikroorganizmi niso več nujno živi. Med možne postbiotične sestavine spadajo na primer:
- sestavine odmrlih bakterijskih celic,
- encimi,
- organske kisline,
- določeni presnovki, ki nastanejo med fermentacijo.
Tudi segreto ali pasterizirano fermentirano živilo, v katerem prvotni mikroorganizmi niso več živi, lahko torej še vsebuje postbiotično pomembne sestavine. Ali lahko posamezen izdelek res označimo kot postbiotik, pa je odvisno od tega, kako natančno so vsebovane snovi opredeljene in kako je njihova korist znanstveno raziskana.
Probiotično in prebiotično: kje je natančno razlika?
Ta dva izraza v vsakdanu zamenjujemo še posebej pogosto, čeprav pomenita povsem različni stvari. Probiotično se nanaša na mikroorganizme same: biti morajo živi, jasno opredeljeni in z dokazanim učinkom. Prebiotično pa se nanaša na hranila, ki tem mikroorganizmom služijo kot hrana, sama pa ne vsebujejo živih organizmov.
Preprosta prispodoba: probiotiki so »prebivalci«, prebiotiki pa njihova »hrana«. Oboje se dopolnjuje, ni pa zamenljivo. Živilo lahko deluje zgolj prebiotično, ne da bi vsebovalo mikroorganizme, probiotično živilo pa mora po definiciji vsebovati žive mikroorganizme.
Probiotiki, prebiotiki in postbiotiki – primerjava
| Merilo | Probiotiki | Prebiotiki | Postbiotiki |
|---|---|---|---|
| Vsebuje žive mikroorganizme | Da | Ne | Ne |
| Kaj je to | Opredeljeni živi mikroorganizmi | Določena neprebavljiva hranila | Inaktivirani mikroorganizmi/sestavine |
| Tipični primeri | Nekateri jogurti ali prehranska dopolnila z opredeljenimi sevi | Radič, topinambur, por, stročnice | Segreti fermentirani izdelki z ohranjenimi presnovki |
| Znanstvena zahteva | Opredeljen sev, zadostna količina, dokazana korist | Dokazana selektivna uporaba s strani mikroorganizmov | Opredeljene sestavine, raziskana korist |
Pregled jasno kaže, da se izrazi med seboj ne izključujejo, temveč opisujejo različne ravni istega področja.
Ali fermentirano samodejno pomeni probiotično, prebiotično ali postbiotično?
Ne. Fermentirano najprej pove le, da je bilo živilo izdelano ali spremenjeno s pomočjo mikroorganizmov. Samo po sebi še ne pove, ali so v končnem izdelku živi, znanstveno opredeljeni mikroorganizmi (probiotično), ali vsebuje določena neprebavljiva hranila (prebiotično) ali pomembne inaktivirane sestavine (postbiotično).
Kislo zelje je na primer fermentirano in lahko vsebuje žive mikroorganizme, a zato ne velja samodejno za probiotik v znanstvenem smislu. Tudi kruh iz kislega testa je fermentiran, po peki pa navadno ne vsebuje več živih kultur, lahko pa vsebuje nekatere presnovke iz fermentacije. Živilo je torej lahko fermentirano, ne da bi ga lahko jasno uvrstili v eno od treh kategorij – ali pa ima lastnosti več kategorij hkrati.
Za kaj so koristni probiotiki, prebiotiki in postbiotiki?
Vsa tri področja znanstveno proučujejo v povezavi z mikrobiomom in zdravjem črevesja. Pomembno je, da ne posplošujemo: učinek je odvisen od konkretnega seva, snovi oziroma sestave in zaužite količine.
Probiotike proučujejo predvsem v povezavi s podporo mikrobni raznolikosti in nekaterim funkcijam črevesja, pri čemer je učinek specifičen za sev in ga ne moremo prenesti na »probiotike na splošno«. Prebiotiki so v ospredju, ker lahko ciljno spodbujajo bakterije, ki so v črevesju že prisotne in veljajo za ugodne. Postbiotike raziskujejo vse bolj, ker so lahko – za razliko od živih kultur – bolj obstojni pri toploti in shranjevanju.
Za vsa tri področja velja: pavšalne zdravstvene obljube so znanstveno težko vzdržne. Konkretne trditve lahko praviloma podamo le za posamezne, natančno raziskane seve, snovi ali izdelke.
Slovarček: najpomembnejši izrazi
- Fermentirano: živilo je bilo izdelano ali spremenjeno s pomočjo mikroorganizmov in njihovih presnovnih procesov.
- Probiotično: opredeljeni živi mikroorganizmi, za katere je v zadostni količini dokazana korist za zdravje.
- Prebiotično: določene, večinoma neprebavljive snovi, ki jih izkoriščajo mikroorganizmi v črevesju in lahko selektivno spodbujajo njihovo rast.
- Postbiotično: inaktivirani mikroorganizmi ali njihove sestavine in presnovki, ki lahko v določenih pogojih prinašajo korist za zdravje, ne da bi morali biti živi.
Zaključek
Probiotiki, prebiotiki in postbiotiki opisujejo tri različne koncepte, povezane z mikroorganizmi in njihovimi presnovki: žive, opredeljene mikroorganizme z dokazano koristjo; hranila, ki jim služijo kot hrana; in inaktivirane sestavine, ki so lahko pomembne tudi brez živih kultur. »Fermentirano« je četrti, samostojen izraz, ki opisuje le postopek izdelave in nobene od drugih treh lastnosti ne vključuje samodejno. Fermentirani izdelki Dr. Niedermaier, kot je Regulatpro® Bio, nastajajo s kaskadno mlečnokislinsko fermentacijo.
Pogosta vprašanja
Kakšna je razlika med probiotiki, prebiotiki in postbiotiki?
Probiotiki so opredeljeni živi mikroorganizmi z dokazano koristjo. Prebiotiki so hranila, ki tem mikroorganizmom služijo kot hrana. Postbiotiki so inaktivirani mikroorganizmi ali njihove sestavine, ki niso več nujno živi.
Ali sta probiotik in prebiotik isto?
Ne. Probiotiki vsebujejo žive mikroorganizme, prebiotiki pa določena hranila, ki jih ti mikroorganizmi izkoriščajo, sami pa ne vsebujejo živih organizmov.
Kaj so postbiotiki – preprosto razloženo?
Inaktivirani mikroorganizmi ter njihove celične sestavine ali presnovki, ki lahko v določenih pogojih prinašajo korist za zdravje, čeprav mikroorganizmi niso več živi.
Je vsako fermentirano živilo probiotično?
Ne. Fermentirano opisuje le postopek izdelave. Ali živilo znanstveno velja za probiotik, je odvisno od tega, ali vsebuje opredeljene žive mikroorganizme v zadostni, preverjeni količini.
Ali prebiotična živila vsebujejo žive bakterije?
Ne. Prebiotiki so snovi, večinoma neprebavljive vlaknine, ki jih izkoriščajo bakterije, že prisotne v črevesju.
Se lahko probiotiki, prebiotiki in postbiotiki pojavljajo skupaj?
Da. Nekateri izdelki vsebujejo žive opredeljene mikroorganizme in prebiotična hranila hkrati. Takim kombinacijam pravimo tudi »sinbiotiki«.
Zakaj postbiotike vse bolj raziskujejo?
Ker so lahko, za razliko od živih kultur, bolj obstojni ne glede na hlajenje ali toploto. Raziskav pa je zaenkrat manj kot pri probiotikih.
Je kislo zelje probiotično, prebiotično ali postbiotično?
Kislo zelje je fermentirano in lahko vsebuje žive mikroorganizme, a s tem ne izpolnjuje samodejno znanstvene definicije probiotika. Glede na predelavo so lahko pomembne tudi prebiotične ali postbiotične sestavine.
